Trkajev Blog

Čao legende!

Evo posneli smo videospot, lahko si ga spodaj ogledate.

Verjamem, da je Slovenija zmožna premagati recesijo. V nasprotju z ostalimi državami ima prednost in to je, verjeli ali ne, njena majhnost! Pozanimajte se pri učiteljici življenja- zgodovini - in jo povprašajte kdo je preživel; veliki dinozaver - lovec tiranozaver ali mali krokodil, pa boste uvideli, da velikost ni zagotovilo, da bo določena vrsta preživela. Zakoni narave namreč pustijo v prihodnost le tistim, ki se najbolje in najhitreje prilagodijo. Ti so najmočnejši. In to je lahko Slovenija.

Država izpod sončne strani Alp je tako velika, da jo prevozimo v treh urah, prekolesarimo v nekaj dneh in prepešačimo v nekaj tednih. Ta majhnost je odlična predizpozicija za dobro povezanost, medsebojno pomoč in lepše življenje. Tako blizu smo si, a tako daleč. Obstaja namreč še druga razdalja, tista v naših glavah. To je senca Slovenca. Lahko stanujemo oddaljeni le dober meter narazen, pa smo v našem srcu oddaljeni za slabo svetlobno leto ali več.

»Ne vrag, le sosed bo mejak«, je napisal že Prešeren. Toda kdaj? Kdaj bo prišel prešerni čas, ko bomo zapisali; »Ne vrag, le sosed je mejak« Menim, da je ta čas tu. Sedanjost.

Prišla je recesija. Velika in zlobna recesija. Kriza. Ljudje masovno izgubljamo službe, izgubljamo način življenja, ki nam je prej omogočal preživeti, vse huje bo, skratka; opleli smo!

Resnično verjamete v to, dragi ljudje? Je recesija res tako prevelika kriza, da nebi mogla postati veliki izziv? Veliki izziv za malo Slovenijo, da se odzove. Imamo majhnost in urnost, imamo dovolj pameti in imamo dovolj delovnih ljudi, ki imajo dovolj znanja, da preživimo.

Tako recesija ni strašna kriza, ob kateri apatično obnemimo, temveč je le preobrat iz ustaljenih delovnih navad v nove. Prilagoditev! Služb v prihodnosti morda ne bo, dela pa bo vedno dovolj. Nezaposlen ne pomeni nezmožen delati, pač pa pomeni iskati nove načine, da svoje znanje unovči, saj ga nekdo zelo potrebuje. Nekdo zna servisirati avto, drugi zna polagati ploščice, tretji poučuje glasbene inštrumente ,četrti zna kuhati ter biti prijetna družba. Verjemite ali ne, vsakega od naštetih znanj nekdo tudi potrebuje za svoj interes, zanj pa je pripravljen bodisi plačati ali vrniti z drugačno uslugo iz svojega znanja in stroke. Ste pripravljeni pokositi vrt v zamenjavo za enodružinsko koslilo? Če je vaš odgovor da, potem boste preživeli. Če je vaš odgovor ne, pa se lahko le prepustite usodi, ki s sabo nosi vse večje socialne razlike, obup, depresijo, beg iz realnosti v obliki alkohola in drog, ki posledično vodijo v kriminal in ostale oblike »lahkega zaslužka«, ki s seboj prinašajo nehotene posledice.

To križišče je pred nami, potrebno si je razjasniti, ali bomo hodili po poti krize, ali pa bo ta pot izziva. Recesija se ne začne v državi, temveč se začne v naši glavi.

Potrebno je skonstruirati nov element, ki bo lahko ljudi med seboj hitro in učinkovito zaposloval. Tu imajo časopis, internet, televizija in radio pomembno vlogo in odgovornost. Da medij ne bo več objavljanje in konstruiranje novic, temveč prenašanje in kreiranje novih zaposlitev. Hkrati pa je potrebno pri vsakem od nas prerasti Senco. Mejak ali Vrag? Bi priskočili na pomoč svojemu sosedu, da bi lahko preživeli?

Zgodovinar Herodot je zapisal; Kriza je strašna stvar, a vendar se v njej pokažejo najvišje človekove vrednote; Zaupanje, drznost in pogum. Kako strašna, a resnična misel je to!

vir:Ona

Čao legende!

Hvala vsem za glasovanje, zdej se pa prpvate na žurko, detajli čez cca. 14 dni

Trkaj

Gremo naprej, nazaj!

Priznajmo si, homo sapiensi, da smo si bolj v sorodu s prašičem kot opico. Vsaj po dejanjih sodeč. Mojstrski naziv, kako oskruniti in umazati naravo planeta Zemlje v manj kot 200 letih pripada nam in le nam, ekskluzivno! Bravo! Zemeljske vire uporabljamo, kot da nebi bilo prihodnosti. S takšnim odnosom pa verjemite, je kmalu res ne bo.

Toplogredni plini, ozonska luknja, toplenje ledu, onesnaženje zraka… družba potrošnikov si res kuha megalomansko godljo, ki jo bo težko prebavila, ko se bo ta v stilu bumeranga vrnila v zatilje. Počasi, a zagotovo. Na dan izumre 50 rastlin, iz katerih smo še včeraj pridobivali zdravila za naše boljše počutje in zdravje, danes pa to ni več mogoče. Mnoge vrste živali so na robu preživetja, ogromno jih več ni in videli jih boste le še v formalinu ali v 3D animaciji. Kje je torej meja in kdaj se bo ta nesmisel končal?

Še pred tem odgovorom, se je potrebno vprašati, kaj je pravzaprav vloga človeka v tem stvarstvu, saj je za to godljo glavni krivec. Smo tu, da uničujemo, si podredimo naravo do zadnjega kotička, mehanicistčno zaobvladamo in s tehnologijo preučimo še zadnji atom, razkrijemo skrivnost velikega poka, skrivnost Boga, skrivnost sanj in človeške psihološke ter fiziološke sestave ter potreb. Kaj potem? Kaj se zgodi potem, ko nam bo razjasneno vse, ko bomo znanstveno dokazali in preštudirali vsak milimeter, vsak atom in vse zakone narave. Potem ko bomo med raziskovanjem in doumljanjem uničili vse, si bomo lahko sami med seboj dejali, mater smo pametni. Žal se bomo po medvedje trepljali po ramah, saj ne bo nikogar razen človeka, ki bi to potrdil.

Sam menim, da je naloga človeštva v naslednjih sto letih in prihodnosti, da svoj trud in raziskave obrne v korist in varovanje planeta. Kaj lahko raziščem in ugotovim, kar bo pripomoglo k blagostanju na našem planetu? Ravno naš planet lahko postane nevtralno območje, kjer religije, filozofije, narodnosti in rase dobijo skupno točko. Dokler nimamo skupne točke, se bomo prepirali med seboj, kdo ima prav in kdo ne.

Pomembne stvari postanejo nepomembne in nepomembne stvari postanejo pomembne. Glasovi mnogih, ki se borijo za lepši jutri tako ostanejo preslišani v trenutkih medsebojnih sporov, ki so veliko bolj vročekrvni in zanimivi za javnost in medije, kot pa preslišano hipijevsko oznanjevanje - rešite planet!

Pa vendar, vse kar človeštvo za boljši jutri potrebuje je glasnik z poznavanjem okoljevarstva, ki ve kaj je za Zemljo dobro. In ima avtoriteto. Avtoriteto, da pove svoje razumno mnenje in v sočloveku zbudi enako mero zdravega razuma. Saj se gre na koncu koncev za nas vse. Nekdo, ki postavi mejo, da se nesmisel začenja končati. Kdo je to? Novi prerok? Ne! To si ti, človek!

Letanje metuljev v aprilskem jutru, roža, ki bo ravnokar odprla svoj cvet, mati zebra, ki svojemu mladiču prvič pomaga, da se ta postavi na svoje štiri. Kit v piranskem zalivu, ki svobodno plava in ga naši ljudje vzamejo za svojega, reka ki svobodno teče v vsej svoji kristalni svežini. To vse so kratki utrinki, ki jih nudi narava. Lahko pa jih tudi več ne bo. Jaz bi jih rad še imel in mnogo ljudi, ki jih poznam tudi. Zato gremo naprej, nazaj k tistemu kar je resnično pomembno.

Vir: Ona

Čao legende! Izvolite en odlomek našega glasbenega udejstovanja v preteklem letu. Checken sie aut!

Obožujem Hip Hop. Če bi me nekdo vprašal, kaj je tvoja najljubša zadeva, ki se ti je kdaj zgodila v življenju, bi moj odgovor bil: Hip Hop.
Kaj je Hip Hop? Stresanje rim iz rokava, ko držiš za mikrofon, medtem ko tisočglava množica vpije Dihi z mano!? Ali je to plesni segment, ko treniraš in treniraš in treniraš, da se lahko vrtiš na glavi in ustvariš takšen plesni manever, da še Newton podvomi v svoje zakone gravitacije?? Je to segment grafitiranja, ko na fasado parlamenta ponoči dorišeš in posprejaš svojo vizijo sivega mesta, poln adrenalina, da te oblast ne dobi v svoje roke? Ali vrtenje glasbe na dveh gramofonih, zgolj zato, ker je zabavno?
Da, vse to je Hip Hop!
Hip hop je predvsem način življenja. Odvija se daleč stran od videospotov, kjer napol-nage gospodične skačejo okoli rapperjev, medtem ko slednji v debelih zlatih ketnah opevajo samega sebe na tak pompozen način, da bi še Homerjeva epopeja ob njih fasala manjvrednostni kompleks. To je stereotip. Izven in izza okvirjev pa se skriva Hip Hop v pravem pomenu te besede. Če ga hočete spoznati, predlagam, da ugasnete televizijo in se napotite ven, med bloke, ulice, v parke, kjer boste videli kulturo v svojem naravnem okolju.
Zgodilo se je, da sem med učenjem in izpolnjevanjem šolskih obveznosti v mestu srečal prijatelja in ga, ker ni imel prevoza, odpeljal domov. Naslednji dan je sledil univerzitetni izpit, tako da se nisem imel namena zadrževati, vendar je ljubezen zopet premagala pamet. V trenutku, ko sem vstopil v domači studio, sem vedel, da sem storil svojo najljubšo napako. Vžgal se je prvi beat iz zvočnikov in za tri, štiri ure sem bil pečen. Rapal sem in rapal, dokler ni grlo odpovedalo, hotel sem že oditi, a je padel tako dober instrumental, da sem se na vratih obrnil in rapal naprej. Pridružil se je še en MC in postalo je še bolj zabavno. Domov sem se vrnil v zgodnjih urah, najbolj srečen na svetu; To je Hip Hop!
Čez dva dni sta se v Ljubljani odvijala kar dva Hip Hop dogodka. Zato sem se odpravil peš proti centru, na ušesa nastavil slušalke in rimal po ulici na ves glas. Marsikdo bi si mislil, da sem mentalno zrel za v umobolnico ali pa vsaj precej pod vplivom alkohola, saj v našem mestu ne srečaš pogosto ljudi, ki bi prepevali. Škoda.
Začel se je koncert, prišli so raperji iz Kalifornije, imeli odličen nastop, med svojo točko pa so vprašali, če bi kdo slučajno kdo iz publike kaj zarapal, kar je pogosto v navadi Hip Hop kulture. Ni bilo treba dvakrat reči, že sem bil na odru in prepeval z njimi po angleško, četudi nimam pojma zmišljevati si rime v tujem jeziku;
To je Hip Hop!
Čez dva dni se je zopet odvijal Hip Hop dogodek, tokrat je bil show posvečen ameriškemu kolektivu Wu tang, tako da sta ta večer DJ-a vso noč predvajala njihovo celotno diskografijo. Cela hala, ki pleše in repa njihove komade, to je nepozabno. Zunaj, pred halo pa se je odvijal »cypher« - termin, ki označuje krog ljudi, ki se zberejo okrog enega ali več raperjev in beatboxerjev (ljudi, ki lahko z ustmi in glasom proizvajajo ritme) in poslušajo iz-glave-nastalo glasbo. In zopet smo bili tam, kjer se je vse začelo; Ne pred televizijskimi kamerami, green-screen zasloni, fotografi in bliskavicami, temveč med bloki in svojimi ljudmi, podobno kot so okrog leta 1970 v Ameriki pričeli pionirji; Kool Herc, Grandmaster Flash in Furious Five. Zgolj zabava, glasba, prijatelji in sporočilo. To je Hip Hop!Vir: Ona

Čao legende!

V okviru oddaje Izštekani smo posneli nov videospot za pesem Prvič, ki jo najdete na albumu Rapostol. Check it out!

Bas: Jani Hace
Boben: Janez Gabrič
Kitara1: Teo Collori
Kitara 2: Gal Gjurin
Saksofon: Lovro Ravbar
Klaviature: Denis Horvat
Dj: DJ SSF
Backvokali: Anja Hrastovšek, Nina Mavrin, Blažka Oberstar

Snemalna ekipa: Tone Stojko!

Čao legende!

Upam da bo tkole vsak teden, da bo en nov komad. Tokrat je Omar - Klošarjem naproti, idejo za tekst sem dobil iz domačega okoliša, kjer je polno ljudi, ki dela nič in če je nič vse, je vse kar delajo da ne delajo ni:) Smešen spot checkirite

Čao legende!

Po dolgem času se spet javljam, bodo update-i bolj redni sedaj. Ok, pomagal sem napisati tekst Sanji Grohar, z naslovom Črni dež, imel sem v glavi scenarij, ko moški prizadane žensko, ženska joka, pa ima make up gor…, pada črni dež, ko je vsa razpackana. Čim manj takšnih scenarijev v resnici, prijatelji in prijateljice.

Check z song:)

Čao legende! Trkaj in Vzajemna na 9. študentski areni

V četrtek 16. oktobra, od 18.10. ure dalje, bo na 9. študentski areni (Gospodarsko razstavišče) nastopil Trkaj, ki bo nedvomno zaznamoval vrhunec zaključne prireditve na glavnem odru.
Pridite, tega enostavno ne smete zamuditi