Bu!
Pravijo, da je strah votel okrog ga pa nič ni. To so nas naučili že v rani mladosti. Predvsem starši. A glej ga zlomka, tudi oni so se močno zbali, če smo le nekaj ur zamudili domov in so zaganjali vso (ne)potrebno paniko, da bi nas našli, misleč, da je nekaj narobe. Strah je prisoten povsod, spremlja nas od rane mladosti, pa vse do trenutka ko zapustimo ta svet - še na naši smrtni postelji se nam bodo tresle hlače - šit, kaj pride potem?
Strah je pomemben signal in še zdaleč ni votel, kot mislijo nekateri. Sporoča nam namreč, da zapuščamo področje ugodja in se selimo v območje, kjer nas čaka morebitna bolečina ali neprijetnost. Sprosti se adrenalin, čas začenja teči počasneje, v naših možganih zazvoni alarm. Ta alarm je zelo pozitiven, saj se brez njega nebi zavedeli nevarnosti in bi neprestano ogrožali svoje življenje. Skakanje iz pečin, tek pred avtomobile, pretepi z medvedi in divji šprint med točo metkov, nevedoč, da nas lahko kateri zadane…
Čas 21. stoletja je čas, ki je glede na preteklost in prostor v katerem živimo, sila ugoden. Ne napadajo nas več divje zveri, po hrano skočimo do bližnje samopostrežne trgovine, lahko se prosto gibamo, imamo zdravila in odlično zdravstveno pomoč, vodo si natočimo kar iz domače pipe in še bi lahko našteval. Vse sestavine, ki so potrebne za osnovno preživetje so na dosegu roke. A strah kljub temu obstaja. Kako to?
To je novi strah, Bu!, črna točka, ki je zasidrana v naših mislih. Dandanašnji rušilni duh. Ameriški psiholog je po mojem mnenju odlično zapisal kaj danes pomeni FEAR, če strah prevedemo v angleški jezik. F.E.A.R - (False Evidence Appear Real). Oziroma da se napačni dokazi prikazujejo kot resnični. Klasičen primer je trema - strah pred nastopanjem. Roke se nam potijo, glas se trese, doživljamo najhujše nočne more, ko moramo pred dvorano izraziti svoje misli. Opleli smo. To si mislimo mi. V realnosti pa je drugače. V realnosti prav nihče ne opazi našega strahu, niti ne zazna treme. Smešno kajne? Vidimo nekaj, česar v resnici ni, če pa je, je v precej manjšem obsegu kot si ga zamišljamo in še zdaleč ni tako katastrofalno kot v resnici. Preprosto; Zlažemo si in v to slepo verjamemo.
Takšnih primerov novodobnega samolaganja je ogromno; strah pred izgubo službe, partnerja, strah pred prihodnostjo, pred izgubo lepote, pred izgubo mladosti, strah o tem kaj si mislijo o nas drugi… V resnici pa je tako, da se 95% stvari zaradi katerih se najbolj bojimo nikoli zares ne zgodi ali pa jih ni. Če pa se že zgodijo niso nikoli tako tragične kot smo si zamišljali.
Če si naš bavbav ogledamo od bližje bomo videli, da je Bu! dvoplasten signal; po eni strani nas hromi in nas zavira, vednar ob tej strahoviti sliki vedno hodi še druga; tej pravim tiger. To je vir moči, poguma in samozavesti. Vsakdo na tem planetu se boji, vendar pa je le človek ta, ki lahko svoje strahove in slike premaga oz. jim ne verjame. Ko to stori, se v njem prebudi skrita energija, cel rezerovar super bencina, s katerim je sposoben premikati gore in početi stvari, ki so se prej zdele nemogoče.
Kaj je torej Bu!, za vas? Je to znak STOP, meja, preko katere se ne da videti in iti, ali je sprožilen trenutek, ob katerem se nasmejete, saj si še zdaleč ne verjamete in veste, da je čas za novo avanturo, ki sicer ne bo varna, bo pa zagotovo zanimiva.
Seveda je potrebno upoštevati zdravo pamet in ne siliti čez vsako neumnost, ki se jo ustrašite, saj je stari dobri strah še vedno zdravo opozorilo. Premislite.Aristotel je dejal, da obstajajo 3 stopnje vrednosti poguma v človeku; preplašenost, drznost in predrznost. Najboljša je srednja pot. Ko veste, da boste onkraj strahu dobili nekaj vrednega ne oklevajte, bodite drzni. In ne bojte se. Nikoli.
Vir:Ona
Obvesti Prijatelje
avgust 26th, 2009 at 3:56 dopoldne
full doro napisano
sedaj sem začela brat tvoj blog in mi je zelo všeč. Tako kot tvoja muska…. tako naprej 
zame maš najboljšo musko v sloveniji… in moj fant, ki ne razume nič slovenščine, ko posluša mojo musko na ipodu, mi le ob tvojih komadih reče da mu je všeč… :)) jaz pa mu pravim, škoda ker ne razumeš besedil…