Trkajev Blog

Čao legende! Izvolite en odlomek našega glasbenega udejstovanja v preteklem letu. Checken sie aut!

Obožujem Hip Hop. Če bi me nekdo vprašal, kaj je tvoja najljubša zadeva, ki se ti je kdaj zgodila v življenju, bi moj odgovor bil: Hip Hop.
Kaj je Hip Hop? Stresanje rim iz rokava, ko držiš za mikrofon, medtem ko tisočglava množica vpije Dihi z mano!? Ali je to plesni segment, ko treniraš in treniraš in treniraš, da se lahko vrtiš na glavi in ustvariš takšen plesni manever, da še Newton podvomi v svoje zakone gravitacije?? Je to segment grafitiranja, ko na fasado parlamenta ponoči dorišeš in posprejaš svojo vizijo sivega mesta, poln adrenalina, da te oblast ne dobi v svoje roke? Ali vrtenje glasbe na dveh gramofonih, zgolj zato, ker je zabavno?
Da, vse to je Hip Hop!
Hip hop je predvsem način življenja. Odvija se daleč stran od videospotov, kjer napol-nage gospodične skačejo okoli rapperjev, medtem ko slednji v debelih zlatih ketnah opevajo samega sebe na tak pompozen način, da bi še Homerjeva epopeja ob njih fasala manjvrednostni kompleks. To je stereotip. Izven in izza okvirjev pa se skriva Hip Hop v pravem pomenu te besede. Če ga hočete spoznati, predlagam, da ugasnete televizijo in se napotite ven, med bloke, ulice, v parke, kjer boste videli kulturo v svojem naravnem okolju.
Zgodilo se je, da sem med učenjem in izpolnjevanjem šolskih obveznosti v mestu srečal prijatelja in ga, ker ni imel prevoza, odpeljal domov. Naslednji dan je sledil univerzitetni izpit, tako da se nisem imel namena zadrževati, vendar je ljubezen zopet premagala pamet. V trenutku, ko sem vstopil v domači studio, sem vedel, da sem storil svojo najljubšo napako. Vžgal se je prvi beat iz zvočnikov in za tri, štiri ure sem bil pečen. Rapal sem in rapal, dokler ni grlo odpovedalo, hotel sem že oditi, a je padel tako dober instrumental, da sem se na vratih obrnil in rapal naprej. Pridružil se je še en MC in postalo je še bolj zabavno. Domov sem se vrnil v zgodnjih urah, najbolj srečen na svetu; To je Hip Hop!
Čez dva dni sta se v Ljubljani odvijala kar dva Hip Hop dogodka. Zato sem se odpravil peš proti centru, na ušesa nastavil slušalke in rimal po ulici na ves glas. Marsikdo bi si mislil, da sem mentalno zrel za v umobolnico ali pa vsaj precej pod vplivom alkohola, saj v našem mestu ne srečaš pogosto ljudi, ki bi prepevali. Škoda.
Začel se je koncert, prišli so raperji iz Kalifornije, imeli odličen nastop, med svojo točko pa so vprašali, če bi kdo slučajno kdo iz publike kaj zarapal, kar je pogosto v navadi Hip Hop kulture. Ni bilo treba dvakrat reči, že sem bil na odru in prepeval z njimi po angleško, četudi nimam pojma zmišljevati si rime v tujem jeziku;
To je Hip Hop!
Čez dva dni se je zopet odvijal Hip Hop dogodek, tokrat je bil show posvečen ameriškemu kolektivu Wu tang, tako da sta ta večer DJ-a vso noč predvajala njihovo celotno diskografijo. Cela hala, ki pleše in repa njihove komade, to je nepozabno. Zunaj, pred halo pa se je odvijal »cypher« - termin, ki označuje krog ljudi, ki se zberejo okrog enega ali več raperjev in beatboxerjev (ljudi, ki lahko z ustmi in glasom proizvajajo ritme) in poslušajo iz-glave-nastalo glasbo. In zopet smo bili tam, kjer se je vse začelo; Ne pred televizijskimi kamerami, green-screen zasloni, fotografi in bliskavicami, temveč med bloki in svojimi ljudmi, podobno kot so okrog leta 1970 v Ameriki pričeli pionirji; Kool Herc, Grandmaster Flash in Furious Five. Zgolj zabava, glasba, prijatelji in sporočilo. To je Hip Hop!Vir: Ona