Čao legende!
Evo včeraj smo imeli nastop v Hrastniku. Blo je hudo, dobra energija in zelo pozitiven folk, tako da bravo! Veliko smo se tudi drli, kar prica tudi spodnji videoposnetek. P.S. Ce ma kdo kake fotke se dodatne, naj jih posta spodaj.
Lp
Uaa Dretje
Skupaj s Katano
Zvocnik je lahko stopnica
P.s. Hvala Tamy za slikci
Lokacija: Letališče Santiago de Compostela. Ura: Okoli 10h zjutraj. Situacija: Precej siv in deževen dan, kot naročen za odhod, saj je v primeru lepega vremena vedno težje zapustiti mesto, ki se ti vtisne v srce. Na letališču zagledam znan obraz, gospodično s katerim sem delil del prehojene romarske poti Camino de Santiago. Vsa nervozna skače okoli in sprašuje po mladeniču iz Nemčije, če ga je kdorkoli videl. Tudi sam sem prišel na vrsto za anketiranje; na žalost ga nisem videl, porečem. Me je pa izredno zanimalo, čemu vsa ta histerija, saj je človek po prehojenih 800 kilometrih skorajda v nirvani in živčnost pomeni, da se dogaja nekaj velikega. Nekaj pomembnega. Nekaj, v kar je potrebno vtakniti svoj radovedni nos in raziskati stvar prav po detektivsko.
Iskala je računalnik, saj poseduje njegov e-mail naslov in si neumno želi vzpostaviti kontakt z njim. Tu smo zadeli žebljico na glavico. Sam sem namreč nosil prenosnika v nahrbtniku, tako da si lahko predstavljate veselje obeh, ko sem izustil stavek; I have a computer. Pisala je e-mail, jaz pa sem spraševal. Povedala je, da je dotičnega fanta srečala na romarski poti dvakrat in da je nekaj začutila. Nekakšno privlačno energijo, poseben občutek naklonjenosti in romantike. Vmes pa je venomer ponavljala; Prestara sem za to, prestara sem za to! Gospodična se je očitno zaljubila. Zatreskala. Do ušes. Pri svojih triintridesetih in v rutinski zvezi s fantom že 10 let. Odlično!
Nato je porekla; takšne stvari se dogajajo človeku v puberteti, ne pa v zreli dobi. A se je zlagala, debelo. Verjela je, menim, le sebi, pa še to ne povsem. Resnica je, da nismo nikdar prestari niti premladi za ljubezen. Kako hitro popustijo vsi dogovori, vse obljube in modre zaobljube, ko se oglasi srce. Ta pesjan v naših prsih ima namreč povsem svojo logiko, ki je pamet ne pozna, ima pa tudi čarobno moč, da pamet zlahka prelisiči. Racionalno bi bilo pozabiti, emocionalno bi bilo uloviti in se ljubiti. Čudovito smešno je bilo opazovati to žensko, ko ji je pamet govorila - prestara si, srce pa je mladostniško vihralo od tujca do tujca in spraševalo po svoji simpatiji. Saj srce ve, da nikdar ni prepozno.
Zgodba nima limonadnega Hollywood konca, češ, obrnila se je, videla ga je, stekla v objem in srečno sta živela do konca svojih dni. Ne. Zgrešila sta se za nekaj ur in morda se ne bosta nikoli več videla. A point je drugje, to da človek začuti, da obstaja še nekdo, ki pretrese naš celoten smisel, je resnično lepota in skrivnost našega življenja, našega planeta in celotnega obstoja človeka že od pradavnine naprej.
Podobna anekdota se je zgodila tudi meni. Približno pol leta nazaj sem tudi sam imel simpatijo. Ni bila sicer iz mesa in krvi, je pa bila iz aluminija in železa in imela pod seboj dovolj konjev, da ti strese srce. Makina pač, moški pač. Zaljubil sem se v Porscha, športno limuzino. Vsakič ko sem jo ugledal sem obračal svoj vrat, kot da bi bila najlepša gospodična na tem planetu. Nekega večera se je limuzina zaustavila pred menoj. Uau! »Zdaj ali nikoli, kolega!«, sem si rekel. Potrkal sem po oknu in gospod srednjih let je začudeno izbuljil oči, ko sem ga povprašal; »Hej legenda, svetujte mi, kako naj dobim nekaj takega?«. Zasmejal se je in rekel; Delaj trdo in zapomni si, nikoli ni prepozno.
Vir: Ona
Čao legende!
Evo fotke
Dober vecer
Dober vecer nazaj!
Ste za disco?
Itak!!!
Vsi veseli
Kaj gledas?
Tvoje noge
Zadnja vecerja!
Čao legende!
Evo lep pozdrav, vrnil sem se nazaj iz otoka Krfa. Tam smo imeli v okviru agencije Mondial 2 nastopa za maturante. Bilo je zelo noro, publika izvrstna, vreme pravo, skratka popolno. Prilagam nekaj posnetkov iz gore Pantokratos, kamor sem se odpravil in nekaj zivalskih posnetkov.
Pantokratos Sredina
Pantokratos Vrh
Sorodnik Osel
Kaj delajo race na morju?
Cao legende!
Pa sej to ne mors verjet, se ena srebrna!
Žbogar Vasilij,
jadrnico tako nasili,
da ne ves, ce jadra,
al leti s krili!
Tooo!!!
Čao legende!
Primož Kozmus vrgu kladivo, tok močno da je gledalec na tribuni dobu šljivo! Hell Yeah!!!! Bravo!!!!
vir slike: 24ur.com
Cao Legende!
Rajmond Debevec- slovenski Robin Hood z malokalibrsko puško! To mi deli, čestitke!
vir slike: 24ur.com
Čao Legende!
Evo včeraj sem obiskal stand up festival Panč in se res nasmejal. Gospodična in gospodiči so se res potrudili in nas dve uri in pol zabavali do solz. Danes 17.avgusta je še ena predstava, ki se začne ob 21. uri in jo vsem bralcem Bloga toplo priporočam.
Čao legende!
Lucija Polavder in Isakovič Sara, bravo ena in tadruga tastara!:)
Naroči se na RSS